Možganska vadba, ki kar za četrtino zmanjša možnost demence

Na tržišču kar mrgoli iger, ki jih lahko naložimo na svoje telefone ali tablice in ki spodbujajo pomnjenje ali sklepanje - križanke, tvorjenje besed, logične uganke, inteligenčni testi in še in še.

Za mnoge od teh izdelovalci trdijo, da povečujejo zdravje možganov ali manjšajo tveganje za demenco.

Obsežna, 20 let trajajoča raziskava pa je pokazala, da lahko tveganje za te bolezni zmanjšajo le določene kognitivne oziroma miselne vaje, piše portal Live Science.

Raziskovalci so ugotovili, da so tveganje za demenco zmanjševale le vaje, ki vključujejo hitro razmišljanje.

Vaje, ki temeljijo na pomnjenju ali sklepanju, pa na tveganje za demenco nimajo vpliva.

Kakšna je bila vaja za hitro razmišljanje?

Raziskovalci so za vajo za hitro razmišljanje oziroma "deljeno pozornost" razvili igrico, ki so jo na računalniku igrali udeleženci, piše CNN.

V igri sta se testirancem na ekranu pokazali sliki avtomobila in traktorja v enem od treh različnih okolij - puščave, mesta ali podeželja.

Nato se je ob robu zaslona za kratek čas pojavil znak "Route 66" ("Cesta 66"), obdan z drugimi prometnimi znaki.

Za pravilno izvedbo naloge je moral igralec klikniti na vozilo, ki ga je izbral računalnik, in hkrati med znaki najti "Route 66".

Če je to uspel narediti v zahtevanem času, je napredoval.

A z napredovanjem so se podobe prikazovale vse krajši čas, pojavljali pa so se tudi novi predmeti, ki so jih morali igralci najti v določenem času.

"Gre za nalogo deljene pozornosti, pri kateri nimate zavestne strategije, kako bi lahko izboljšali rezultate," je povedala soavtorica raziskave dr. Marilyn Albert, profesorica nevrologije na medicinski fakulteti univerze Johns Hopkins in direktorica Raziskovalnega centra za Alzheimerjevo bolezen Johns Hopkins v Baltimoru.

"Preprosto se trudite po najboljših močeh ugotoviti, kako razdeliti svojo pozornost," je dejala.

Učinki največji pri tistih, ki so igrali igrico in se udeležili osvežitvenih srečanj

Rezultati raziskave kažejo, da je bil učinek največji prav v skupini, ki je igrala to igrico, a le pri tistih, ki so se udeležili tudi "osvežitvenih srečanj".

"Če ste bili v skupini za urjenje hitrosti in ste se udeležili dodatnih srečanj, ste do konca raziskave imeli za 25 odstotkov manjše tveganje za diagnozo demence," je povedala Albert.

"Če osvežitvenih srečanj ni bilo, tudi koristi ni bilo," je dodala.

V drugih dveh vadbenih skupinah je bila demenca enako pogosta kot v primerjalni skupini, kar kaže, da naloge pomnjenja in sklepanja niso imele zaščitnega učinka.

Se bodo odzvali ustvarjalci videoigric?

Ugotovitve znanstvenikov bi lahko spodbudile raziskovalce k razvoju videoiger, ki bi uporabnikom resnično pomagale ohranjati kognitivne sposobnosti v starosti, menijo nekateri strokovnjaki.

"Na trgu je na stotine teh iger," je za Live Science dejal Art Kramer, psiholog z univerze Northeastern, ki pri novi raziskavi ni sodeloval.

Tudi on je opozoril, da številne trdijo, da izboljšujejo zdravje možganov.

"Ko takšne stvari postanejo komercialne, se včasih pojavijo trditve, ki presegajo podatke, zato je treba biti previden," je dodal.

Kljub temu pa meni, da bi lahko te igre teoretično dosegle podoben učinek kot v raziskavi preizkušene vaje za urjenje hitrosti.

Albert pa je glede te domneve zadržana.

"Trening hitrosti obdelave informacij ni posebej zabaven. Je zahteven," je povedala za Live Science.

Dodala je, da je bila ena od bistvenih lastnosti vaje, da je bila prilagodljiva. Postajala je težja, ko so udeleženci napredovali, in lažja, ko so bili manj uspešni.

"Te prilagodljivosti mnoge videoigrice nimajo. Večinoma z uspešnostjo igralca postajajo zgolj težje," je dejala Albert.

Zakaj igrica deluje?

Naslednji korak je preučiti, ali so vaje sprožile specifične spremembe v možganih, ki bi lahko upočasnile nevrodegeneracijo.

"Razumeti moramo mehanizme, saj bomo le tako lahko bolje zasnovali ukrepe," je dejala Albert.

"Možno je, da trening hitrosti aktivira nevrone po celotnih možganih, s čimer ustvarja večjo povezanost in povečuje plastičnost," je pojasnila.

Ker je bila igra prilagodljiva, pa je morda "urila možgane na nove načine, kar lahko prispeva h kognitivni rezervi, potrebni za odložitev demence", je za CNN dejal dr. Richard Isaacson, iz Inštituta za nevrodegenerativne bolezni na Floridi, ki pri študiji ni sodeloval.

Vaje v spominu in logiki niso nekoristne

Tudi Susan Kohlhaas, izvršna direktorica za raziskave in partnerstva pri britanski neprofitni ustanovi "Alzheimer’s Research UK", ki v raziskavi ni sodelovala, meni, da bo potrebnih še veliko raziskav, ki bodo razložile rezultate.

Opozorila pa je, da čeprav treningi spomina in sklepanja niso zmanjšali tveganja za demenco, so pretekle raziskave pokazale, da izboljšujejo spomin in izvršilne funkcije.

"Takšno urjenje pa ljudem pomaga tudi pri veščinah, ki jim omogočajo samostojno življenje v domačem okolju," je še dejala v izjavi za CNN.

"Za demenco ni čudežne borovnice"

Medtem znanstveniki že poznajo druge dejavnike, ki zmanjšujejo tveganje za demenco.

"Alzheimerjeva bolezen in druge demence so kompleksne motnje. Ne morete zgolj pojesti čudežne borovnice ali igrati igre na telefonu ali narediti ene same stvari," je dejal Isaacson.

"Potrebujete celoten koktajl – prehrano, ki podpira zdravje možganov, redno telesno vadbo, uravnavanje krvnega tlaka, kakovosten spanec, zmanjševanje stresa, pozitivne odnose –, vse to je nujno za zdravje možganov."

A morda bodo nekoč tudi vaje za urjenje možganov postale običajen način za preprečevanje demence – še posebej, ker je bilo, kot kaže raziskava, dovolj le nekaj tednov vadbe, da so bili udeleženci zaščiteni kar 20 let, pa meni Albert.